Enega prvih mehanskih registratorjev delovnega časa ali z drugo besedo časovno uro (“time clock”) je 20. novembra 1888 izdelal Willard Le Grand Bundy, zlatar iz mesta Auburn v New Yorku. Časovne ure naj bi obstajale tudi že prej, vendar jim je Bundy dodal številne izboljšave – npr. vsak delavec je imel svoj ključ.

Ena prvih časovnih ur iz leta 1888; izumitelj Willard A. Bundy.
Leto kasneje sta z bratom ustanovila podjetje Bundy Manufacturing Company, ki je začelo z masovno proizvodnjo časovnih ur.

Stara ura

Ura bratov Bundy iz leta 1889.
Leta 1900 je podjetje Bundy Manufacturing še z dvema drugima podjetjema ustanovilo Time Recording Company. V letu 1911 so se nato združili še s tremi podjetji in ustanovili Computing-Tabulating-Recording Company (CTR), ki se je kasneje preimenoval v IBM.
Primer ure podjetja IBM iz leta 1911 je na sliki spodaj desno. Ura je imela na obodu prikazane zaporedne številke zaposlenih. Ti so ob prihodu in odhodu iz službe kazalec ure premaknili na svojo številko. Dan in čas prihoda ter odhoda so zabeležili z vstavljanjem kartice v notranjost škatle.

Stara ura

1907

Stara ura

1911

Stara ura

Izbira časovnih ur leta 1914.

Stara ura

Tako je izgledalo “štempljanje” več kot pol stoletja nazaj.

Stara ura

Še nekaj starejših primerkov ur…

Prvi elektronski registratorji delovnega časa so se pojavili okoli leta 1990.

Danes registracija zaposlenih poteka s pomočjo radiofrekvenčne (RFID) ali biometrične identifikacije (prstni odtis, vzorec šarenice,…), programi za administracijo pa omogočajo celovit obračun delovnega časa. Zaposleni lahko tudi sami vnašajo svoje odsotnosti, si rezervirajo dopust in imajo pregled nad svojim stanjem delovnih ur.

Ura 1990

Registratorja delovnega časa podjetja Epiko d.o.o.

mali in veliki tik epiko

VIRI:

http://www.staffingtalk.com/history-time-clocks-vintage-pictures

https://en.wikipedia.org/wiki/Time_clock